Siddharta se je po krajši, štirinajst dnevni turneji po Nemčiji in Poljski na malo drugačen način zopet predstavila domačemu slušalstvu. In sicer v nekoliko mirnejši a na trenutke še vedno trdo (surovo), izštekani

verziji (njihov šele četrti akustični koncert). V dokaj solidno ozvočeni ljubljanski Cvetličarni, na lepo, po domače opremljenem odru… zveneli so več kot odlično, ter napolnili ljubljansko Cvetličarno do zadnjega kotička. Nekaj fotoutrinkov iz predvčerajšnjega koncerta ˝izštekane˝ Siddharte:

 

Za konec še tole: Siddharta drugo leto odhaja še na krajšo turnejo na Poljsko, kjer so bili letos na edinem koncertu (Wroclaw) zelo lepo sprejeti.

Setlista:

RING
MR.Q
KLINIK
HOMO CARNULA
NAPALM 3
NEON
BAROKO
MALE ROKE
SAMO EDINI
AUTUMN SUN
SIDDHARTA
NAIVEN PLES
BONSAI
NAPOJ
… X
EBORAN
RAVE
SPET OTROK
LE MAVRICA

NA SONCU

Foto: MIRO PODGORŠEK in JAKA BABNIK (Siddharta photo)

Tekst: over & out

V soboto, 1. decembra 2012 ob 20.00, bo v ljubljanski Cvetličarni prav poseben koncert skupine Siddharta. Po uspešni turneji po nemških klubih začenja Siddharta v Cvetličarni novo pot po slovenskih odrih. Na željo mnogih tokrat v ‘unplugged’ verziji. Vse hite bodo torej odbrenkali z malo manj težke mašinerije, a z novim občutkom, v novih aranžmajih, ki so veliko bolj klubski in osebni. Saj veste kako je: včasih se je treba malo “odštekat” s štroma, da se še bolje poštekaš s publiko.

Seveda boste slišali njihove mnoge že nepogrešljive skladbe. Cvetličarnin oder bo ob tej priložnosti intimno urejen, podaljšan koncertni program pa bodo pospremile tudi projekcije. V ambientu »dnevne sobe« boste po dolgih letih lahko spet slišali skladbe Siddharte v »izštekani« različici.

 

Vsekakor gre za koncert, ki ga fani Siddharte ne smete zamuditi: v soboto, 1. decembra 2012 v ljubljanski Cvetličarni!

Po uspešni turneji po nemških klubih začenja Siddharta v Cvetličarni novo pot po slovenskih odrih. Na željo mnogih tokrat v ‘unplugged’ verziji. Vse hite bodo torej odbrenkali z malo manj težke mašinerije, a z novim občutkom, v novih aranžmajih, ki so veliko bolj klubski in osebni. Saj veste kako je; včasih se je treba malo ‘odštekat’ s štroma, da se še bolje poštekaš s publiko.

VSTOPNINA:

15 EUR v predprodaji
18 EUR na dan

na voljo na vseh prodajnih mestih Eventima
INFORMACIJE:

info@cvetlicarna.info

v izštekani preobleki, bo Siddharta tokrat ogrela oder Cvetličarne. Dogodek, kjer morate biti zraven!

 

V torek bo Siddhartav okviru nemške turneje koncertirala tudi v Berlinu, kjer bo nemško podjetje ob tej priložnosti prvič predstavilo svojo 3-D snemalno tehniko! Šlo bo za prvi živi 3-D prenos v Nemčiji, ravno zaradi Siddharte pa bo seveda zanimiv tudi slovenskim gledalcem.

Siddharti tovrstna tehnika ni tuja, saj so jo prvič uporabili že leta 2002 pri ustvarjanju animacije za videospot pesmi 'Platina 9th RMX'. Nadaljevali pa lani, ko so pri oblikovanju ovitka in knjižice DVD-ja 'Stadion Stožice' uporabili 3-D fotografije, ki sestavljaj

o tudi obsežnejšo galerijo na DVD-ju.

Foto: BORUT PETERLIN

V sklopu nemške turneje, ki se je v petek pričela s koncertom v Hamburgu, se bo Siddharta predstavila tudi v mestih: Dortmund, Frankfurt, Köln, Cottbus, Dresden in München. Ustavila pa se bo še na Poljskem, v mestu Wroclaw.

Nastop si bo 16. oktobra ob 23. uri mogoče ogledati preko Siddharta.net in Planet Siol.net, kjer bo prenos na voljo tudi v 2-D tehniki.

zp8497586rq

Schengenfestovci že odštevajo dneve do najbolj seksi festivala, ki bo ob Kolpo očitno spet pripeljal rekordno število obiskovalcev. Festival se lahko letos pohvali s številnimi novostmi, med katerimi sta tudi študentska vas in festivalska trgovina znotraj prizorišča s prijaznimi cenami, in pa najmočnejšim izborom izvajalcev v vsej zgodovini festivala. V petih letih je tako druženje ob dobri glasbi in kopanju v najtoplejši slovenski reki preraslo v enega vidnejših festivalov v regiji.

Ob objavi celotnega programa se je začela nova prodajna akcija, v kateri lahko vstoppnice za 1 dan festivala kupite po ceni 25 evrov. Tako bo vse do 18. julija, ko se akcija zaključi. Cena vstopnice za posamezen dan bo na dan koncerta 32 evrov.
Tridnevna vstopnica stane do 18. julija 55 evrov, na dan koncerta pa bo znašala 65 evrov.
Še vedno pa poteka akcija ’5+1 za prijatelje’, v kateri za ceno 5 vstopnic prejmete 1 gratis.

Poseben poudarek je letos na elektroniki, tako da bodo na elektro odru obiskovalce razveseljevali:

 

v petek, 3. avgusta:

THE SHAPESHIFTERS, ROBERT G ROY, DJ POOKIE in DJ ALDO MORRO, SPINRIDERS

v soboto, 4. avgusta:

FUNKERMAN, GRAMOPHONEDZIE, NATI KATCHI in PARIS MEETS DUBAI, SPINRIDERS

v nedeljo, 5. avgusta:

TOM NOVY, VANILLAZ, DJ EXO BELTRAM, DK MARCELLO ter BALEARIC ELEGANCE LIVE, SPINRIDERS.

 

THE SHAPESHIFTERS

THE SHAPESHIFTERS sta Simon Marlin in Max Reich, producenta house glasbe s sedežem v Londonu. Njun single ”Lola’s Theme” je postal velik hit po vsem svetu in postavil tudi precedens za delo fantov v studiu: naj glasba pride naravno – ne glede na žanr. Simonove korenine so v funku in soulu, medtem ko Max prihaja iz tehno ozadja. Ravno ta fuzija omogoča tako dinamičen in razburljiv zvok, po katerem slovita. Njuna lastna oznaka Nocturnal Groove je izhodišče za novi zvok, ki sta ga Simon in Max sčasoma ustvarila. Kot didžeja, producenta in lastnika trgovske znamke sta nastavila tempo s svojo edinstveno vrsto nočnih ritmov – in ni znakov, da bi upočasnila. Najboljši dokaz za to je njun najnovejši miks ”Nocturnal Grooves Volume 5”.

 

GRAMOPHONEDZIE

Marko Miličević je ime, ki publiko od leta 2006 navdušuje kot Gramophonedzie. Srbski umetnik, ki je prejemnik nagrade MTV, je od leta 2010 eden vidnejših zvezdnikov, kateremu priljubljenost še vedno močno narašča. S prepoznavno produkcijo in nastopi je že davno presegel meje domačega Beograda in svoje delo vztrajno širi po vseh svetu. Marko Milićević  - Gramophonedzie je glasbeni producent in DJ iz Beograda. Kot DJ deluje že več kot 15 let. Leta 2000 je dobil priložnost, da postane del akademije RedBull Music Academy na Irskem. Gre za njegov prvi korak, ki ga je izstrelil v svet glasbe in produkcije. Srbski glasbenik je med drugim tudi diplomiranec Akademije umetnosti v Beogradu. Pod imenom Gramophonedzie nastopa od leta 2006, s tem psevdonimom pa se podpisuje pod kar nekaj založb kot so Gotta Keep Faith Records, Yakuza Records, Guesthouse, DiskoZoo Records,Shak Digital, Maracuja, DVR. Leta 2009 je ustvaril mega hit “Why Don’t You”. Marko pravi, da je za vse krivo njegovo dekle, ki ga je skoraj pol leta prosilo, če lahko naredi remiks skladbe jazz dive Peggy Lee. Ko je njeni želji končno ustregel, je brez velikih pričakovanj skladbo poslal na založbe. Te so prepoznale potencial in naposled je skladbo izdala založba Positiva/Virgin. Danes je „Why Don’t you“ vključen v DJ sete didžejev kot so Swedish House Mafia,Carl Cox, David Morales, Roger Sanchez, David Guetta in drugih, je pa tudi del vsakodnevnega glasbenega programa radijskih postaj kot so BBC 1, Global radio ter glasbenih postaj na Irskem, v Mehiki in na Novi Zelandiji. Prav tako pa je videospot mogoče videti na televiziji MTV in VH1. Nastopal je na velikem številu dogodkov in to z imeni kot so Bob Sinclar, Derrick Carter, Junior Jack, David Morales, Basement Jaxx, Tom Novy, Axwell, Roger Sanchez in drugimi.

TOM NOVY

DJ in producent svetovnega formata! TOM NOVY, ki prihaja iz nemškega Muenchna, je glasbeno pot začel leta 1995, ko je izdal prvenec “I house you”, z izdelkom “Superstar” pa je postal svetovno znan. Njegove največje uspešnice so zasedale visoka mesta na vseh pomembnejših svetovnih glasbenih in radijskih lestvicah, sam pa je najbolj vesel uspeha, ki ga je dosegel z leta 2005 izdanim singlom “Your body”, s katerim se je povzpel med največje didžeje na svetu.
Tom je produciral ali remiksiral za najrazličnejša superzvezdniška imena kot so Justin Timberlake, Backstreet Boys, Ludacris, 10CC, Snap, Sonique, Eric Morillo, Tom Jones in številne druge. Navsezadnje pa je nemogoče spregledati njegovo rezidenco v klubu Space na Ibizi.
Njegovi največji hiti so: Tom Novy ft. Michael Marshall – Your Body, Tom Novy ft. Lima – Take It, Tom Novy vs Eniac – Superstar, Tom Novy ft. Lima – Now or never, Tom Novy ft Virginia – I Rock, Tom Novy – House You, Tom Novy ft. Abigail Bailey – Runaway, Tom Novy – Unexpected, Tom Novy ft. Lima – Without Your Love.


FUNKERMAN

FUNKERMAN prihaja iz Brede na Nizozemskem, kjer je odraščal ob poslušanju ameriškega hip hopa, klasičnega soula , diska in funka do zgodnjega ameriškega housea. Od nekdaj ga je privlačilo snemanje in vrtenje sveže glasbe, ki vsebuje elemente vseh naštetih žanrov, s čimer je ustvaril prepoznaven topel zvok, poln vokalov in boke zibajočih ritmov. Kot producent je nase prvič opozoril leta 2005 s skladbama”Rule the Night” in “The One”, že dve leti kasneje pa sta se s Fedde Le Grandu pod imenom F to the F s singlom “Wheels In Motion” zavihtela na vidna mesta vseh ključnih nizozemskih lestvic. Istega leta je posnel svetovni hit “Speed Up”, kateremu je sledil še en, ”3 Minutes to Explain”. Od tedaj je med najboj iskanimi didžeji na svetu ter stalen gost vodilnih svetovnih klubov in festivalov. ‘Pripravljam nekaj novih, svežih, funky zvokov, ki bodo vse obiskovalce pripravili k plesu. Veselim se že, da bom spet igral v Sloveniji. Slovenci so vedno zelo navdušeni in se želijo zabavati. Doma si nikoli ne pripravim razporeda pesmi. Sem didžej, ki ga vodi množica, in tako bo tudi na Schengenfestu.’

VANILLAZ

Slovensko-hrvaški gramofonski in studijski tandem Vanillaz vztrajno pridobiva na priljubljenosti. DJ Spinne in Marc Bucca alias Vanillaz sta rezidenta ljubljanskega kluba Cirkus. Spinne je svojo pot proti vrhu začel z zmago na natečaju Support Your Local DJ, v zadnjih letih redno nastopa z največjimi svetovnimi didžeji po klubih in festivalih v Sloveniji in na Hrvaškem, eno od njegovih skladb pa smo že slišali na kompilaciji zrškega kluba Papaya. Še izkušenejši je Marc Bucca, eno najbolj prepoznavnih imen hrvaške house scene, ki se lahko pohvali z rezidencami v prestižnih klubih Hacienda (Vodice), Shamballa (Zagreb) in Veneranda (Hvar) ter rednim nastopanjem za znamke kot je na primer Fashion TV. Fanta sta kot Vanillaz v zadnjih mesecih dvigovala veliko prahu kot gostitelja zabav Fashionista, s katerimi sta si pridobila dodatne simpatije tako med najlepšimi puncami kot obiskovalci klubskih zabav višjega ranga. Skladba “Moreplay”, ki sta jo nedavno predstavila v sodelovanju s Hannah Mancini, je že dobro znan klubski instrumental, zdaj pa sta ga nadgradila v radijsko verzijo.
 
ROBERT G ROY

Odrašanje v družini glasbenikov in pevcev ter osnovna glasbena izobrazba so vplivali na glasbeni razvoj Primorca Roberta G Roya, ki se je že v najstniških letih zaljubil v plesno glasbo. Inspiriran z delom Valentina Kanzyanija in Jeffa Millsa je začel z rolanjem glasbe že v devetdesetih. V začetku novega tisočletja se je začel intenzivno ukvarjati tudi s produkcijo. Nekaj let in nešteto neprespanih noči kasneje je izdal prvi hit, The Underground, ki je dosegel uspeh v evropskih in čezoceanskih klubih poleti 2005. Leta 2006 je pri znamki Earresistible Musick izdal svoj EP, ki je dobil podporo nekaterih največjih imen v industriji in kmalu zaplaval v vode mainstreama. Robert G Roy s svojim edinstvenim slogom nadgrajuje glasbeno dedišino slovenske underground scene v house in progressive glasbenih okoljih ter se potrjuje z uspešnimi izdajami pri Baroque, Vendetta, Universal, Circle, Beatfreak records, Harlequin, Nitelite Records in Earresistible Musick. Tako udejstvovanje se je najbolj izkazalo v hit singlu So Much Better, ki je dosegel širšo javnost in vejo prepoznavnost po sodelovanju in obdelavi s strani slovenskega znanega DJ-ja, Valentina Kanzyanija. Ob Petu Tongu in Tomu Superchumbu” Stephanu je za špansko založbo Vendetta remiksal plošo Carlo Dall Anese & Fabio Castro: Monday. Še bolj zanimiv pa je projekt za italijansko etiketo Do It Yourself/Oxyd. V obdelavo so mu poslali skladbo Yes We Can, s samplom govora ameriškega predsednika Baracka Obame in podpisom ne bistveno manj znanega Boya Georgea. Za nadaljni razvoj kariere je verjetno še za odtenek pomembnejše Robertovo pajdašenje z Markom Knightom, šefom še ene vplivne londonske založbe in agencije za posredovanje zvezdniških didžejev, Toolroom. Zanjo je obdelal hit Good Times, ki sta ga podpisala Mark in njegov studijski partner Funkagenda. Ob vsem tem pa ne gre spregledati tudi Royevega avtorskega komada Joker. To izdajo je s svojim remiksom podprl Sergio Fernandez.

DJ POOKIE

Igor Puljić je DJ Pookie, eden najbolj priznanih didžejev in producentov iz Srbije, ki si mu je uspelo doseči svetovni sloves. Pookie je uradno tudi član britanske glasbene založbe Nocturnal Groove, ki je v lasti dua The Shapeshifters. Nastopal je že z zvezdami kot so Frankie Knuckles, The Shapeshifters, Darren Emerson, Felix Da Housecat, Sander Kleinenberg, Sandy Rivera, Timo Maas, Carl Craig in drugimi. Njegovi seti pa so zelo cenjeni tudi po vsej Kanadi, Evropi in Skandinaviji. Pookie prav tako spodbuja elektronske dogodke v Srbiji. V času svojega delovanja je v Srbijo pripeljal več kot 100 tujih didžejev. Sodeloval je pri vseh večjih festivalih v regiji kot so Exit Festival, Belgrade BeerFest, Green Beat Festival, Urban Experience, MTV Events, HMK Music… Nekaj časa pa je bil celo generalni direktor klubov Bassment in Andergraund, ki sta bila večkrat izbrana za najboljši klub v Srbiji. Skupaj z Markom Miličevićem (Gramophondzie) je izdelal glasbo za Big Brother v Srbiji, poleg tega pa sta s partnerjem Daveom Floydom podpisala z založbami Sleaze (ZDA), Berwick Street (VB), Lekker (VB), nenazadnje pa ga je sodelovanje z The Shapeshifters pripeljalo do izdaje na založbi Nocturnal Groove.
Spretnost za gramofoni in natančno miksanje se mu je odlično obrestovalo, saj so mu bili ponujeni vsi nastopi po vzhodnoevropskih državah ob boku dua The Shapeshifters.

DJ EXO BELTRAM

Dj Exo Beltram je eden izmed pionirjev slovenske klubske scene, letos praznuje že 15. obletnico delovanja. S projektom ‘Ballearic Elegance
Live’, pri katerem sodeluje z vrhunskimi glasbeniki, se Exo Beltram ponovno vrača na velik oder Schengenfesta. Obeta se nam zanimiv in
širok spekter tako imenovanega inteligentnega housea, predvsem pa dober žur, saj tega edinstvenega glasbenika odlikuje tudi izjemen
občutek za ljudi.


DJ ALDO MORRO

Hrvaški didžej Aldo Morro prihaja iz Zadra, poleg tega, da je zmagovalec lanskoletnega prvega hrvaškega radijskega DJ Battle šova, pa je imel čast otvoriti tudi številne pomembne dogodke v regiji. Še vedno je aktualni didžej številka 1 po mnenju strokovne komisije in poslušalcev kultnega hrvaškega radia Otvoreni radio.

NATI KATCHI

Seksi didžejka Nati Katchi, del ekipe Urbano pleme Sound System, je od leta 2009 z elektro, breakbeat, nu funk, house ritmi zatresla že marsikatero plesišče v Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji ter tujini (med drugim K4, Kino Šiška, Zeleni Zajec, Sputnik, Kube, festival Prejkmure, Postgarage – Graz itd).
Pojavila se je na istem odru kot Adam Freeland, Vandal, Lee Coombs, Jonty Skrufff, itd.
Je del subkulture Fukoff, ki se zavzema za nenasilno transformacijo negativne energije v pozitivne vibracije enosti in miru, kar vnaša tudi v svoje glasbeno ustvarjanje. Na lanskoletnem Canyon Girl DJ wanted v Zagrebu je zasedla odlično 3. mesto.
PROGRAM V CELOTI:

***  v petek, 3.8.
na glavnem odru: LENINGRAD COWBOYS, SIDDHARTA z gosti, RIBLJA ČORBA, KLEMEN KLEMEN, VIZA, ČAO PORTOROŽ, EL KACHON in RELIGHT,
na elektronskem odru: THE SHAPESHIFTERS, ROBERT G ROY, DJ POOKIE, DJ ALDO MORRO, SPINRIDERS.

***  v soboto, 4.8.
na glavnem odru: PARNI VALJAK, DAN D, TABU, MAJKE, LOLLOBRIGIDA, MERQURY BAND (QUEEN TRIBUTE), MAKAKO JUMP, GOLEM, CHARLIE BUTTER FLY,
na elektronskem odru: FUNKERMAN, GRAMOPHONEDZIE, NATI KATCHI, PARIS MEETS DUBAI, SPINRIDERS

***  v nedeljo, 5.8.

na glavnem odru: KAISER CHIEFS, PAROV STELAR, BIG FOOT MAMA, LEELOOJAMAIS, KAWASAKI 3P, SEVDAHBABY, ZIRCUS, CHIKI LIKI TU-A, na elektro odru odru: TOM NOVY, VANILLAZ, DJ EXO BELTRAM, DJ MARCELLO, BALEARIC ELEGANCE LIVE, SPINRIDERS.

ZNAN JE CELOTEN PROGRAM GLAVNEGA IN ELEKTRO ODRA! – NOVA AKCIJA CENEJŠIH VSTOPNIC DO 18.7. IN ZAČETEK PRODAJE ENODNEVNIH VSTOPNIC

V vročih julijskih dneh Schengenfest predstavlja celoten program po dnevih, izbor zvezdniških imen pa priča o najbogatejšem programu v petletni zgodovini festivala, ki ob Kolpo vsako leto privabi več obiskovalcev. Tako tudi letos pričakujemo nepozabno zabavo ob dobri glasbi, lepem vremenu in kopanju v ravno prav topli Kolpi, vse skupaj pa bodo popestrile tudi obfestivalske dejavnosti. Dve letošnji novosti sta študentska vas in festivalska trgovina (ki bo znotraj prizorišča in bo lačnim iin žejnim nudila priboljške po prijaznih cenah). Glavni in elektro oder bosta letos še večja, Vinico v Beli krajini pa bodo zatresli:

v petek, 3.8. 

na glavnem odru: LENINGRAD COWBOYS, SIDDHARTA z gosti, RIBLJA ČORBA, KLEMEN KLEMEN, VIZA, ČAO PORTOROŽ, EL KACHON in RELIGHT 

na elektronskem odru: THE SHAPESHIFTERS, ROBERT G ROY, DJ POOKIE, ALMODORRO, SPINRIDERS

v soboto, 4.8. 

na glavnem odru: PARNI VALJAK, DAN D, TABU, MAJKE, LOLLOBRIGIDA, MERQURY BAND (QUEEN TRIBUTE), MAKAKO JUMP, GOLEM, CHARLIE BUTTER FLY

na elektronskem odru: FUNKERMAN, GRAMOPHONEDZIE, NATI KATCHI, PARIS MEETS DUBAI, SPINRIDERS

v nedeljo, 5.8. 

na glavnem odru: KAISER CHIEFS, PAROV STELAR, BIG FOOT MAMA, LEELOOJAMAIS, KAWASAKI 3P, SEVDAHBABY, ZIRCUS, CHIKI LIKI TU-A 

na elektro odru odru: TOM NOVY, VANILLAZ, DJ EXO BELTRAM, DJ MARCELLO, BALEARIC ELEGANCE LIVE, SPINRIDERS

Ob objavi celotnega programa se je začela nova prodajna akcija, v kateri lahko vstoppnice za 1 dan festivala kupite po ceni 25 evrov. Tako bo vse do 18. julija, na dan koncerta pa bo cena vstopnice za posamezen dan 32 evrov.  Tridnevna vstopnica stane do 18. julija 55 evrov, na dan koncerta pa bo znašala 65 evrov.

Še vedno pa poteka akcija ’5+1 za prijatelje’, v kateri za ceno 5 vstopnic prejmete 1 gratis.

Med 3. in 5. avgustom se bo v Vinici v Beli krajini že petič zapored zgodila nepozabna poletna zabava – festival Schengenfest s pestro zbirko glasbenih imen in odličnim spremljevanim programom v idiličnem okolju Krajinskega parka ob reki Kolpi. Ime Schengenfest že postaja sinonim za koncerte kakovostnih velikih in malih glasbenih imen, letos pa ima festival brez dvoma celo najmočnejši program doslej: nastopili bodo KAISER CHIEFS, LENINGRAD COWBOYS, PAROV STELAR, PARNI VALJAK, RIBLJA ČORBA, SIDDHARTA, BIG FOOT MAMA, DAN D, TABU, LEELOOJAMAIS, KLEMEN KLEMEN, KAWASAKI 3P, LOLLOBRIGIDA, MAJKE ter kakovostna domača in tuja imen, ki se vztrajno uveljavljajo: zavidljiv seznam nastopajočih se nadaljuje s hrvaško skupino Golem, pa SevdahBaby iz Srbije, Merqury Bandom (Queen tribute) in Makako Jump iz Italije in zasedbo Viza iz ZDA. Slovaške barve bodo zastopali Chiki Liki Tu-a. Slovenski bendi ZirkuS, Čao Portorož, El Kachon in Charlie Butter Fly pa bodo prav tako poskrbeli za odlično ogrevanje na glavnem odru.

‘Schengenfest ima najboljši koncertni repertoar tega leta!’ pravi Tokac, pevec skupine Dan D, ki bo razveselila oboževalce kakovostne slovenske glasbe skupaj z drugimi našimi velikani - Siddharto, Big Foot Mamo, Tabuji, Leeloojamais in Klemnom Klemnom.’Tudi Bigfooti se že zelo veselimo nastopa na schengenski meji, to je itak eden od najboljših festivalov v Sloveniji in ljudje so tam vedno napaljeni na dober rokenrol, letos bo pa še sploh pestro, ker prihajamo z novim albumom Izhod,’ pa je povedal Alen Steržaj iz Big Foot Mame.

Ob omembi zvezdniških imen letošnjih nastopajočih vsekakor ni potrebno posebej predstavljati, saj so s svojimi hiti tako v preteklosti – kot tudi še danes – zaznamovali številne radijske lestvice, bili s svojo glasbo nepogrešljiva stalnica na vsaki pravi domači rock zabavi in polnili revije, police trgovine z albumi, koncertna prizorišča in predvsem poskrbeli za razvajanje ušes glasbenih sladokuscev. Iz tujine prihajajo zasedbe, ki so močan pečat pustile na svetovni glasbeni sceni:

Kaiser Chiefs so svetovno znan bend, ki je nastopal na vseh večjih in pomembnih festivalih v tujini, kot sta recimo Rock Am Ring in Glastonbury. V Sloveniji bodo nastopili prvič, njihova Ruby pa je uspešnica, ki je dodobra zapolnila prostor na radijskih valovih in jo bomo v živo slišali tudi v njihovem repertoarju na Schengenfestu. Indie rock bend iz angleškega Leedsa je na sceni od leta 1996 in bo na Schengenfestu predstavil tudi pesmi iz še vedno zelo aktualnega albuma The Future Is Medieval, ki so ga izdali lani, in albuma z letošnjo letnico in naslovom Start The Revolution Without Me. Kaiser Chiefs na koncertih ponujajo izjemno izvedbo v živo, noro energijo in hite, ki jih pozna najširši spekter občinstva.

Leningrad Cowboys je finska rokenrol zasedba, znana po svojih humornih besedilih in šova polnih koncertih. V svojih pesmih se norčujejo iz Sovjetske Zveze in njihovega vesoljskega programa, industrije, pesmi pa so prežete s tradicionalnimi ruskimi napevi, v katerih se pojavlja tudi ritem polke. Poleg tega je skupina, v kateri trenutno sodeluje enajst »kavbojev« in dve »leningrajski dami«, predelala nekaj uspešnic Led Zeppelinov, Beatlov in Lynyrd Skynyrdov ter jih začinila s svojim značilnim humorjem. Skupina izstopa tudi s svojim izgledom. Za svoj slog so si izbrali do skrajnosti pretiran rockabillyjevski slog frizur ter enako pretirano dolge kavbojske škornje. Obleke so le rahlo predelane sovjetske uniforme, na katerih se, v stilu povojnega sovjetskega poveličevanja, gnetejo raznorazne medalje. K obvezni opremi spadajo tudi sončna očala.

Parov Stelar je avstrijski glasbenik in DJ, ki nastopa z bendom in se je v zadnjih letih kot fantom pojavil na globalni glasbeni sceni in si nabral izjemno bazo oboževalcev. Pred kratkim so razprodali koncert v Kinu Šiška. Njegovo umetniško ustvarjanje ima navdih v retro stilu, sicer pa jazz, swing, pop in soul odlično kombinira z modernimi beati in groovi, ki jih ustvarja. Kritiki so si edini, da je nastop Parov Stelar v živo eden od najbolj impresivnih in dovršenih nastopov v elektronski glasbi ta hip na svetu. Vsak šov pa je unikaten in torej drugačen od prejšnjih.

Vstopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Eventima in prek spleta na eventim.si.

27. julija se bo v Športnem parku v Batujah odvila ena najodmevnejših poletnih prireditev na celotnem Primorskem, koncert Rock Batuje. Tradicionalni dogodek, ki poteka letos že 10. leto zapored,  bo s svojo pestro glasbeno ponudbo pričaral občinstvu nepozaben večer. Letošnje zvezde večera bodo skupina Siddharta, Pero Lovšin, Requiem in Shutdown.

Zadnji julijski vikend, bodo obiskovalci po 20.00 uri užili polno mero dobre glasbe. Otvoritev večera bo pripadla lokalni skupini Shutdown, ki bo občinstvo pripravila do vrhunca večera, nastopa najodmevnejše slovenske glasbene skupine Siddharta, ki bo oder zavzela ob 21.30 in priredila pravi 2 urni spektakel. Ob polnoči se bo na oder zavihtel Pero Lovšin, ki nas bo popeljal skozi njegovo 30 letno ustvarjanje. Sklepni del prireditve bo pripadel skupini Requiem. Rdečo nit večera pa bo vlekel stalni član Batujskega odra DJ Riki.

Rock Batuje je pomemben glasbeni dogodek v Vipavski dolini, ki  pridobila iz leta v leto vedno več obiskovalcev iz celotne Slovenije, zadnji dve leti pa tudi poslušalce iz Italije, Hrvaške in Avstrije. Letošnje leto pa bo še posebej veselo, saj praznujejo 10 obletnico, zato je tudi izbor izvajalcev temu primeren.

Ker je namen koncerta uživanje ob prijetni glasbi, je tudi vstopnina temu primerna, saj je cena vstopnic v predprodaji 5 eur, na dan koncerta pa 7 eur. Poskrbljeno bo tudi za motoriste, ki bodo imeli posebej zanje ograjen parkirni prostor tik ob prizorišču, za vse utrujene pa bo možno brezplačno kampiranje v ograjenem prostoru z pitno vodo.

Več informacij: www.rockbatuje.com ali na facebook strani: www.facebook.com/rock.batuje

Reportaža: B.Jeglič

Foto: Miro Podgoršek

Da bi razumeli ČlovekA z bombami, moramo razumeti Kosovela (in Podbevška). Da bi razumeli njiju, moramo razumeti avantgardo. In prišli bomo do spoznanja, da pravega razumevanja ni – je le ena od interpretacij podob in vtisov, ki so nam bili servirani.

Avantgarda je gibanje iz začetka prejšnjega stoletja, ki se je manifestiralo na dveh nivojih. Prvi je umetniški, popoln upor konvencionalnemu, eksperiment z nemalo cinizma in satire, kolikor so ju s čustvi nabiti časi dopuščali. Avantgarda je bila namenoma groteskna: liki, besede in koncepti so grdi, polomljeni in na novo sestavljeni. Namesto, ali smo zmožni videti gozd ali le posamezna drevesa, nam zastavlja vprašanje, ali lahko vidimo prostor med njimi. De-tonacija, ki nam je ponujena v predstavi, je le preoblečena ideja te de-konstrukcije, le da tokrat presega žanre, v katere je vpeta, jih razruši in zlije nazaj skrbno premešane.

Druga manifestacija avantgarde je politična, implicirana predvsem v marksizmu kot sloj, katerega naloga je na novo izgraditi družbo. Njen namen je skrajno praktičen, altruističen in usmerjen širše, na družbo kot celoto. Čeprav oba vidika obstajata ločeno, sta v našem primeru tudi neločljivo povezana, saj sta vodila v ustvarjanju tako Podbevška kot Kosovela.

Leta 1917, ko je Duchamp poskušal razstaviti pisoar kot enega prvih avantgardnih krikov, je bil Srečko Kosovel golobradi, od vojne travmatiziran, globoko razmišljujoč 13-letnik, ki je že nekaj let pisal poezijo. Niti vedel ni, da mu bo življenje namenilo le še borih 9 let in okrog 1000 pesmi. Takrat je živel le 15 kilometrov od soške fronte, ki mu je vsak dan postregla s trupli, ranjenci, eksplozijami in uničenjem, kot ga zna pričarati le vojna. Nekaj let kasneje je okupacijo rodne grude doživljal ob smrti prijatelja, pesnika Branka Jegliča in iskal eksistencialne odgovore v ideologijah, za katere so bili časi med vojnama resnično plodni. Vsi so želeli reformirati svet. Vsi so želeli revolucijo in takoj zatem – konformizem. Kosovel je to samo postavil na papir.

Nova doba prihaja,
ko bo vsak delavec človek,
ko bo vsak človek delavec.
Nova doba prihaja
z uporom sužnjev.

Truden evropski človek
strmi žalostno v zlati večer,
ki je še žalostnejši
od duše njegove.

Čeprav so njegove pesmi mračne in tragične, pa so polne tudi ironije, ter nenehne notranje borbe med brezupom in upanjem. Srečko zmage njemu ljubega proletariata ni doživel. Umrl je leta 1926. To srečo pa je imel njegov mentor in vzornik, 6 let starejši Anton Podbevšek, v času Kosovelove smrti z že izdano zbirko Človek z bombami in obenem povsem usahlo željo po pisanju pesmi. Že prej je več svojih pesniških zbirk zažgal. Tudi on je objavljal že pri 14-ih. Takrat je bilo moč odrasti hitreje, sploh če si v najstniških letih že opravil tudi vojaško dolžnost na fronti. Podbevšku se je ta dogodek zažrl v sinapse. Tudi on je razpet med eksistencialnim razmišljanjem in osuplim razočaranjem nad človeštvom.

Šli pa so v presledkih in vlekli so se v neizmerne daljave kakor velikanske, sive kače.
Pravkar je posijal mesec
in
gledal sem nizke, koščene ljudi,
ki so korakali v trinajststopih,

zemlja je votlo donela pod njih umerjenimi koraki
in
od neba se odbijalo njihovo orjaško bojno petje.
Spremljale so jih številne vojaške godbe in kadar je prenehala ena, je pričela druga.
(Vseh godb pa je bilo več tisoč.)

Ob vsem družbenem uničevanju in obupu, pa poezijo obeh preveva tudi močna osebna nota, strah pred zapravljenjem danega časa in minljivostjo. Ta se v maniri časa stopnjuje do skoraj fetišističnega sanjarjenja o lastni smrti.
Kosovel:  Greš mimo okna, vsak dan: bedno življenje. Iščem ti smisel! Iskanje, stremljenje zaman. Zaman. Zaman.
Podbevšek: O, kako brezbrižno gre življenje svojo določeno pot! Sonce, ki bo v kratkem doseglo obzorje, bo sijalo še vedno naprej, kakor da se ni nič zgodilo!

Kako se lotiti prenosa občutij tistih mračnih let v moderno postavitev in v svet, ki ima kljub vsemu toliko paralel s preteklim obdobjem? Zeitgeist avantgarde ima hote ali nehote tudi močan duh naše post-11-septembrske paranoje, odtujenosti ter pomanjkanja zagona mlajših generacij ter njim nasprotnih digitalnih uporov proti vladajočim elitam. Lahko bi rekli, da se polje, iz katerega črpa režiser predstave Matjaž Berger, začne pri Kosovelu in Podbevšku, nato pa se precej selektivno, a koherentno držeč se koncepta, sprehodi skozi stoletje, ki je človeštvu prineslo nekaj največjih dosežkov in najhujših grozodejstev. Stoletje, ki je na nek način na novo gradilo svet in njenega prebivalca, vse od hladnovojno shizofrenega ozračja do popolne otopelosti za stiske sočloveka. Kot so prerokovali avantgardisti, je stoletje eksplodiralo v revoluciji, reformaciji in se nato sesedlo samo vase.

Človek je apatičen, človeštvo pa je le stroj, ki melje. Vsaka individualna akcija je boj z mlini na veter. Tudi prva prava samodestrukcija umetnosti iz začetkov avantgarde je prinesla le njeno zvodenelost, pomanjkanje ideje, vpliva in namena, izgubljanje njene jenesaisquois kvalitete. Preveč energije gre za boj med šokiranjem in čaščenjem banalnega. Berger z druščino se tej pasti spretno izogne. Tu ni, da pridiga. ČlovekA z bombami ima zdravo distanco do samega sebe, ponuja pa nam skrbno izbrano kolekcijo vtisov in interpretacij in nas pri tem vpraša, kaj imata skupnega Leon Štukelj in atomska bomba, manifestacije česa sta, gre za osebe, dogodke, ali le simbole?

Potem je tu Siddharta, morda edini resnično veliki slovenski bend, ki je prehodil pot od indie klubskih začetkov, do industrijsko metalnih zvokov in akustičnih popevk, šel prek hiper produciranih plošč do mednarodnega »dirigenta« in eksperimentalnejšega zvoka. Ta pot je dolga in raznolika, ne vedno lahka, a pomeni kilometre in izkušnje kot referenco, krvavo potrebno za nosilno vlogo na projektu, kot je predstava ČlovekA z bombami. Tu ne gre le za preprosto razumevanje različnih pristopov k glasbi, od desanta na vodilno zvočno linijo in umik v njeno bolj ambientalno ozadje, pač pa tudi za interpretacijo osebne stiske in filozofskega izraza, kjer mladostniški angst preprosto ni dovolj. Tu je potrebna zrelost in njej lastna distanca do interpretacije. Čeprav pa je res, da se z idejami, ki jih predstava obravnava, skupina uspešno spopada že od prvenca Id do še sveže VI (pa naj si gre za apokaliptične, udarne in družbeno kritične teme v Indiji, Apokalipsi, Homo Carnuli, Nevarnem mestu,… ali pa bolj intimna vprašanja v Lunanai, Naiven ples ali Sam). Lahko bi rekli, da so člani skupine v projekt prišli dobro oboroženi z ustrezno »prtljago«. In starim znancem Petrom Penkom, najlogičnejšo izbiro producenta.
Je kri tisto kar spira greh ljudi?

Vplivov je čutiti več, od izrazitejših industrijskih metalcev NIN do bolj elektronsko minimalističnih Kraftwerkov ter Siddhartinih starih znancev Laibachov. Predvsem pa skupina na novo odkriva predvsem sebe in je pri tem v vrhunski formi, ob močni operno-violinski pomoči ter nezanemarljivih efektih na tolkalih (Leticia Slapnik Yebuah). Glasba oscilira od šepeta do krikov, od nežnih klaviatur do distorzirane eksplozije. Pogosta je uporaba računalnika in fuzija tega z živim nastopom, s soprano back vokali, ki se (ne)pričakovano prelijejo v arijo, s katero glasba naredi krog preko reznorskega žaganja in klasične simfonije nazaj v elektronski uvod. V glasbi je veliko klasične Siddharte, a brez lahkotnih refrenov. Tu so predvsem grandiozni (in fan-favorite) kitarski rifi in vokalne melodike. To je svobodna Siddharta, »spuščena z verige«. Veliko glasbe je zrele za svojo ploščo, veliko pa je zares funkcionira šele, ko se na videz naključno spoji z ostalimi elementi na odru.

Rock opera? Mogoče, a je ne gre razumeti kot konceptualen album (kot so Bowijev Ziggy ali Mansonov Antichrist), temveč predvsem kot umetniški performans s konceptom, ki se je zaletel v avantgardo. Je rock in je opera. Je koncept in je samo ideja. In je presežek svojih sestavin. Je dekonstrukcija in ponovna fuzija, pa spet dekonstrukcija in nazaj, v živo, na odru in v gledalčevi glavi.

Meje se radirajo: gledalec pride poslušat rock koncert, a gleda androgine, brez-čustvene telovadce pri svoji vaji, neskončni repeticiji improvizacije. Robotsko. Z žogo in trakom, kot sredstvom učlovečenja. Ter strastna plesalca, ki se gibljeta svobodno, kot duhova (eterična Nadiya Bychkova & Miha Vodičar). Pride na deklamiranje pesmi, dobi pa zvočni napad in razbite sličice časov, ki se razhajajo ter umetnike, ki se zbližujejo. Opera (via Irena Yebuah Tiran & Katja Kovalinka) deluje hipnotično. Violina (Brina Nataša Zupančič) doda grandioznost. Siddharta pa je kot lepilo, kot energija, ki drži vse te elektrone in protone na orbiti okrog praznega jedra. Vsi se odbijajo v kompleksnem kaosu in redu kvantne nedoločenosti. Odhajajo in se vračajo. Akterji skoraj inherentno, brez moči iztrgati se, tečejo v krogu, ne vedoč proti čemu, morda pred čim bežijo, ali pa le z živalskim nagonom poganjajo stroj človeštva.

Preden bi lahko postal zamaknjen v novi skladbi, se iz neznane smeri ta sprevrže v filozofski izbruh, podprt z zdaj grozečo, drugič pa klaviatursko lirično zvočno podlago. Zgodba ni pomembna. Pomembna je estetika, v stalnem gibanju, spreminjanju. Tu so vprašanja, ali lahko umetnost sploh kaj spremeni, ali sploh ima to moč, ali je to sploh njena naloga, ali pa je le odraz stanja, ki ga lahko resnično razumemo šele v retrospektivi. Kje je v resnici konec sveta, in kje njegovo nenehno novo rojevanje, iz vojne v vojno, iz dosežka v dosežek in iz osebnosti v osebnost, v popolnem odmiku od »stvarnika«, celo od subjektivnega. Človek funkcionira le kot človeštvo, v predstavi detoniran, razstreljen na vse strani, in na sredini ne ostane nič več. Prazen prostor, ki ga hoče zapolniti umetnost.

Čeprav dobimo servirane misli od Hegla do (Bergerju ljubega) Badiouja in njihovih slovenskih apostolov Žižka in Dolarja, ter kopice drugih Lacanovskih teoretikov, njihove ideje na nas delujejo predvsem na subtilnejšem nivoju. Predvsem pa vestno izpolnjujejo maniro gledališča po Bertoldu Brechtu, ki je bila gotovo eden od ciljev ustvarjalcev. Brecht je za svetovno gledališče to, kar sta Picasso za slikarstvo in Joyce za prozo. Pri njem gre za odmik, distanciranje gledalca od dogodka na odru. Igralci vlog ne igrajo, ampak jih predstavljajo surovo, z  stalnim prekinjanjem četrtega zidu, meje med publiko in nastopajočimi, se z megafonom derejo na gledalce, jim grozijo z motorno žago. Pri recitalu svojo vlogo suvereno, brechtovsko brez čustev, opravi mo(go)čna igralska zasedba na čelu z Borutom Veselkom in Pavletom Ravnohribom (+ Nina Rakovec, Petra Govc, Katarina Stegnar, Nana Milčinski, Akira Hasegawa, Jure Longyka). Družbo jim delajo ritmične telovadke in gimnasti, črni, kot pantomimiki.

Koreografsko in kostumografsko se celotne predstave drži tudi Brechtu ljubi vzhodnjaški duh. Nastopajoče je (še enkrat več) učinkovito in simbolično (tudi z feng shui paralelami za smeri neba) oblekel Alan Hranitelj. Rdeča, črna in bela imajo tudi pri nas hitro politično konotacijo. A tu lahko sledimo tudi paraleli že omenjenih Kraftwerkov via ustvarjanju Ela Lissitzkya, marksističnega avantgardista – ali pa je smer obratna. Kakorkoli, ravno ti prepleti so eden od ključev do stoletja in predstave same. Ponekod do prepletanja prihaja namerno, spet drugod gre le za črpanje iz istega bazena idej in so tudi njihove konvergence posledično neizbežne. Na vse to pa se naslanjajo tudi vizualizacije na štirih velikih zaslonih, kjer se vrtijo v ciklih preprosti izseki, ki predstavljajo presek stoletja, kot ga želi videti predstava.  Razpon leži od največjih dosežkov vesoljske tehnologije, do najnižjih točk v Dachau in atomski bombi. Tu pa so tudi izleti, v bolj intimne sfere s posnetki Podbevškovega sošolca Štuklja, v čustveno topa mehanična kolesja in spet nazaj v eksistencialno toplino novega rojstva z referencami iz živalskega sveta.

Dogajanje je razbito, ves čas dinamično. Gledalcu je prepuščena odločitev, ali bo gledal del, ki se dogaja pred njim, ali pa bo stegoval vrat k delu, ki mu ni namenjen, na drugi strani četvero-delnega odra. Je možno zajeti vse naenkrat, ali moraš sporočila selektivno trgati iz celote? Koliko preostalega se ti doda subtilno in koliko gre preprosto mimo? Kolikšen del slike sploh lahko vidiš in razumeš? Kot vsi sistemi, na videz neurejeni, je vsak zase v popolnem ritmu. Kakofonija proti harmoniji. Približevanje in oddaljevanje, plima in oseka. Ali bolj epistemološko: kaj se sploh lahko naučimo iz vsega skupaj? Kje so naše omejitve, v individualnem in kolektivnem smislu?

Na predstavi nikoli ne moreš videti, vedeti, razumeti vsega. Nekatere bo to frustriralo, druge razsvetlilo, spet tretji pa bodo odšli le z vtisi ali vtisom. A ČlovekA z bombami vzorčno kaže, kako brez velikega pompa narediti gledališko-glasbeni umetniški presežek, ne le za slovenski prostor, ampak tudi širše. Da je predstava doživela le dve inkarnaciji (zaenkrat) je obenem pomenljivo z vidika njenega sporočila (tudi kot nasprotje 100 ponovitvam raznih instant »straniščnih« komedij), pa tudi žalostno in krivično. Ne glede na morebiti posnet DVD je to dogodek, ki ga je treba doživeti, saj video težko zajame kaotično razpršenost dogajanja v kateremkoli danem trenutku, intenzivnost performerjev, ki se ponujajo s pozornost usmerjajoče omejenemu gledalcu in dlake, ki se ti postavijo pokonci ob grozečem basu ali visokem Cju.

 

 

Več fotografij tukaj.

˝ČLOVEKA Z BOMBAMI˝ – GLASBENO-GLEDALIŠKI SPEKTAKEL!

Za uro in pol trajajočo predstavo so izumili tudi nov žanr poimenovan detonacija, eksperiment Brechtovskega porekla s potujitvijo časa in prostora, pri katerem so bili dejavni tudi gledalci. Poleg ustaljenih glasbil rock zasedbe SIDDHARTE so posegli še po elektronski in digitalni glasbeni opremi, klasični rock pristop pa so obogatili z opernima pevkama, godali ter zborom.

V predstavi so med drugimi nastopili igralci Pavle Ravnohrib, Borut Veselko, Nina Rakovec, Petra Govc, Katarina Stegnar, Nana Milčinski in Akira Hasegawa, radijski voditelj Jure Longyka, operni pevki Irena Yebuah Tiran, Katja Kovalinka,  tolkalistka Leticia Slapnik Yebuah in violinistka Brina Nataša Zupančič,  plesni par Nadia Bičkova in Miha Vodičar ter člani Kjara’s Dance Project. Soavtor Siddhartine glasbe je Peter Penko, kostume za predstavo je oblikoval Alan Hranitelj.

Režija: Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater

Fotogalerija:

 

ČlovekA z bombami je največji partnerski projekt Mestne občine Novo mesto v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) so zaenkrat izvedli le dvakrat (26. in 27. junija 2012, ob 21.30 uri na jasi na Otočcu).

Foto: MIRO PODGORŠEK (mphoto.si)

© 2013 ROCK the STAGE Suffusion WordPress theme by Sayontan Sinha