IN FLAMES + NOCTIFERIA, 28.9. 2011, Ljubljana, Kino Šiška (reportaža)

Reportažo napisala: JASMINA JESSA HLAJ

Končno smo dočakali dan, ko smo lahko v Ljubljani preverili, kako se obnese tandem Noctiferia – In Flames. Po novici, ki je v vrhuncu poletja razveselila vse zveste poslušalce metala in podpornike slovenskih izvajalcev, se je 28. september zdel še zelo oddaljen. Ko pa je vendarle prišel, je minil kot blisk. Sedaj nas nanj veže le še spomin, ki pa je brez dvoma močan in bo še dolgo polnil naše možgane.

Oba benda sta priskrbela prvovrsten žur in skoraj napolnila dvorano Kina Šiške. Nekaj minut čez napovedano 20.00 uro so svojo domačo deželo pozdravili vrhunski metalci Noctiferia. O tem, kako so z leti spremenili stil in prešli od black/death do izrazitega industrial metala, je bilo že veliko govora. Na tem mestu bi v tem kontextu samo omenila, da so tokratno setlisto najbolj posvetili zadnji plati Death Culture in ponovno dokazali, da so v industrialu našli svoj pravi izraz. Njihov koncert je bil skupek odlično izvajanih komadov, močne energije, popolnega zvoka in neizmerne podpore s strani publike. Že dejstvo, da si del tako velike turneje, ti najbrž da nadzemnega zagona v nastopih, ko pa se s tako turnejo ustaviš pred domačo publiko, si predstavljam, da občutki niso več ubesedljivi. Noctiferia niso skrivali, da se imajo odlično na turneji in so se ob tej priložnosti tudi zahvalili In Flames za »najboljšo turnejo do sedaj«. Vrhunce Noctiferiinega dela večera so predstavljali Beast, Demoncracy, Catarsis in za zaključek Samsara.

In Flames so privabili še kako glavo več v že tako natrpano predodrje. S svojo izjemno melodiko, ki je ena najmočnejših vrlin njihovega ustvarjanja, so nas pritegnili že na samem začetku. Po All For Me je sledil prvi pozdrav publiki, njemu pa Trigger. Če je bila do sedaj v zraku mogoče še kaka nestrpnost, se je po Triggerju tudi to končalo. Celotna dvorana je sodelovala s skupino in prepevala dele pesmi, kjer je pevec utihnil (pa tudi ostale). Vsi so primaknili svoj delež in poskrbeli za, v zadnjem času, najboljšo slišano živo izvedbo pesmi. Od tu naprej ni bilo več nobene skepse. In Flames so nas prevzeli in pozornost smo jim namenjali še po zadnji sekundi eno uro in pol dolgega nastopa. Vmes je sicer prišlo do razhajanja mnenj, ali je njihov kontakt s publiko pretiran, ali pa bi bilo bolje, da bi namesto nagovarjanja raje odigrali še kako pesem. Vsekakor je vedno lepo dobiti tudi od banda feedback, še posebej pa je bil zadovoljen z njihovo sproščenostjo do oboževalcev tisti nekdo iz prve vrste, ki je dobil priložnost, da celoten Only For The Weak posname z odra. In če komu ni bila dovolj »le« njihova glasba, je lahko svoj čut za estetiko nahranil tudi ob čudoviti igri lučk, ki je vela z reflektorjev.

Kar je bilo najbolj čutiti v zraku, je bila neverjetna enotnost ljudi, ki se med seboj bolj ali manj ali pa sploh ne poznajo. Skupina je uspela povezati vso množico z nevidno ampak zelo slišno vezjo. S svojo skoraj neopredeljivo glasbo, ki je poseben fenomen in na koncertih, kakršen je bil pred dnevi v Kinu Šiška, dobi še dodatno moč.

SETLISTA:

• Sounds of a Playground Fading
• Deliver Us
• All For Me
• Trigger
• Alias
• Colony
• Swim
• The Hive
• The Quiet Place
• Where the Dead Ships Dwell
• Fear Is The Weakness
• Come Clarity
• Insipid 2000
• Only for the Weak
• Delight and Angers
• Cloud Connected
• The Mirror’s Truth
• Take This Life